Depresija in koronarna bolezen

Vsako telesno bolezen lahko spremlja tudi depresija

Depresija se bolj pogosto pojavlja in dlje časa traja pri ljudeh, ki že imajo neko telesno bolezen, kot pri zdravih. Raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da je depresija neodvisni dejavnik tveganja za koronarno bolezen. Poleg tega je depresija slab napovedni dejavnik pri bolnikih, ki že imajo koronarno bolezen srca. Depresija je ravno tako dejavnik tveganja za nove koronarne dogodke v prvem letu po sprejemu v bolnišnico zaradi nestabilne angine pektoris in po aorto-koronarni premostitvi.

Srčni infarkt vsakogar pretrese
Verjetno ga ni človeka, ki bi ob akutnem srčnem infarktu ostal ravnodušen. Ta dogodek zaznamuje bolnike v takšnem ali drugačnem smislu. Za nekatere ostane to samo diagnoza na papirju, za nekatere pa je srčni infarkt bistveno več, v skrajnem primeru tudi smrt. Veliko bolnikov doživlja srčni infarkt kot izgubo. Mislijo, da je sedaj vsega konec, pojavi se strah za prihodnost, bojijo se, da ne bodo več uspešni, skratka mislijo, da življenje ne bo nikoli takšno kot prej. Nekateri se tem novim razmeram uspejo zelo hitro prilagoditi, nekateri pa tudi ne – kar vodi v depresijo. In če takšnih bolnikov zdravniki ne odkrijemo pravočasno, se lahko depresija konča tudi s samomorom.
Pri bolnikih s koronarno boleznijo so simptomi depresije pogosti. Pogostost depresije po akutnem srčnem infarktu je v povprečju 20%. Dejavniki, ki vplivajo na pojav depresije po akutnem srčnem infarktu so: stopnja okvare srčne mišice, psihiatrična bolezen v družini in nizka stopnja psihosocialne podpore bolnika .

Kako sta depresija in koronarna bolezen povezana?
Depresija sproži za zdravje škodljiv način obnašanja kot so: kajenje, prekomerno uživanja hrane in alkohola ter neaktiven način življenja. Omenjeni dejavniki še povečajo tveganje za razvoj koronarne bolezni ali poslabšajo koronarno bolezen, če ta že obstaja. Depresivni bolniki slabo sodelujejo s svojim zdravnikom, velikokrat tudi neredno jemljejo predpisana zdravila.
Ostali mehanizmi o povezavi depresije in koronarne bolezni še niso natančno znani, obstaja pa več razlag, našteli bomo samo nekatere:

Skratka, depresija vpliva na številne dejavnike, ki lahko vodijo v zožitev koronarnih arterij (aterosklerozo) in tvorbo strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt.

Kako prepoznati depresijo?
Pri bolnikih s telesno boleznijo in depresijo, je depresija v 2/3 primerov spregledana. Zdravniki smo pogosto pozorni le na telesno bolezen, poleg tega pa so klinične slike depresije lahko netipične.
Glavni znaki depresije (morajo trajati vsaj 2 tedna):

Poleg zgoraj naštetih simptomov, se lahko depresija kaže tudi s številnimi telesnimi simptomi, kot so:

Ugotovili so, da ljudje z depresijo po srčnem infarktu pogosto tožijo, da so utrujeni in šibki, kar kardiologi večinoma povezujemo z osnovno boleznijo. Na depresijo je treba pomisliti tudi pri drugih nepojasnjenih telesnih simptomih.

Nezdravljena depresija številne posledice:

Depresijo pri koronarni bolezni uspešno zdravimo
Terapija izbora so antidepresivi iz razreda selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina (SSRI). Zdravljenje depresije s SSRI se je pokazalo za varno in učinkovito, obenem pa imajo malo stranskih učinkov. Najnižjo stopnjo interakcije z drugimi zdravili imata citalopram in sertalin. Učinek zdravljenja se pokaže po 2 do 4 tednih. Zdravljenje traja 6 do 12 mesecev, po potrebi dlje. SSRI odvisnosti ne povzročajo.

Ne skrivajte svojih težav
Depresija ne izbira, zboli lahko prav vsak. V kolikor pri sebi opazite simptome depresije, spregovorite o tem s svojci in s svojim zdravnikom. Dejavnikov tvegana za koronarno bolezen je veliko, poleg tega se s časom odrivajo tudi novi dejavniki tveganja. Če uspemo doseči, da se depresijo pri koronarnih bolnikih pravočasno prepozna in ustrezno zdravi, lahko s tem pripomoremo k bolj kvalitetnemu in daljšemu življenju.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Doktor, ali lahko pijem kavo?

»Doktor, ali lahko pijem kavo?« je eno med najbolj pogostimi vprašanji v ambulanti.

Pri večini bolezni ali simptomov, zdravniki do pitja kave nismo tako zelo kritični, kot bolniki morda pričakujejo. Kava je postala del vsakdanjika, in tudi večina zdravnikov, ki jih osebno poznam, pije kavo. Dejstvo je, da se kavi, pri večini bolezni ni potrebno v celoti odpovedati, potrebna pa je zmernost in pa predvsem opazovanje nas samih, kako na kavo reagiramo oz. kakšen spremembe kava pri nas po zaužitju povzroči.

Koliko kave se svetuje uživati? V večini primerov se kava kljub bolezni ali določenim simptomom lahko uživa. Svetujemo 1-2 skodelici na dan, svetuje se pitje v jutranjih ali dopoldanskih urah, ne pa popoldne ali zvečer, ker sicer lahko povzroči motnje spanja. Namreč kava vpliva na adenozinske receptorje v možganih, ki stimulirajo budnost, poleg tega pa povzroča izločanje hormonov iz nadledvične žleze (adrenalin, noradrenalin, kortizol) in dolgoročno prekomerno uživanje kave, lahko povzroči motnje našega naravnega hormonskega ravnosvesja. Kava doseže svoj učinek 15-30 minut po zaužitju. V kolikor kave nismo navajeni piti, ali se na novo odločamo za pričetek njenega uživanja, svetujemo, da se izmeri krvni tlak in srčna frekvenca pred zaužitjem in zatem se meritev ponovi čez 30 minut. V kolikor pride do povišanje krvnega tlaka za 5-10mmHg ali več, ravno tako srčne frekvence, utegnete biti občutljivi na kavo in se svetuje previdnost. Namreč matabolizem kave (oz kofeina) je različen od človeka do človeka, eni so na kavo zelo občutljivi, drugi pa brez večjih težav prenašajo tudi večje količine kave. Vsekakor se odstvetuje uživati več kot 5 skodelic na dan. Glede na to, da smo lahko od kave odvisni, se svetuje počasno zmanjšanje dnevne količine, npr 1 skodelico manj na teden. Kofein je poleg v kavi prisoten še v nekaterih drugih živilih (kola, energetski napitki, čokolada, kakav,..) in včasih niti ne vemo, da ga zaužijemo, učinek, pa se sešteva. Kofein vsebujejo tudi nekatera zdravila (predvsem proti prehladu), zato v teh primerih svetujemo pogledati speficikacijo. Namreč preveč kofeina povzroči simptome nemira, nervoze, razburjenja, nespečnosti, slabost, bruhanje, rdečice in podobno. Poleg tega na bolj izrazit učinek kave vpliva tudi stres, zato se ob povečanem stresu svetuje zelo zmerno uživanje kave ali celo njena opustitev. Veliko ljudi ob kavi tudi kadi; kajenje oz. nikotin pa ravno tako dodatno povečan učinek kave, kar za telo ni dobro. Sicer je kajenje močan in neodvisen dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in povišanega krvnega tlaka (in posledično zapletov, kot je npr. srčni infakrt, možganska kap itd. ), zato kombinacija kajenja in kave nikakor ni dobra. Vsem tistim, ki kadite, svetujemo resno razmisliti o opustitvi kajenja.

Kdaj se kava odsvetuje? Odvsetuje se: v primeru motenj srčnega ritma ali aritmij, v primeru želodčnih težav (npr razjede na želodcu, GERB, ..), previdnost je potrebna pri osteoporozi (kava zmanjša absorbcijo kalcija), pri neurejenem krvnem tlaku, pri bolnikih s napredujočo angino pektoris ali takoj po miokardnem infarktu, previdnost je potrebna tudi v nosečnosti in pri doječih materah ter pri epilepsiji.

Ali kava poleg kofeina vsebuje še kaj drugega? Da, vsebuje številne druge sestavine, med njimi so najbolj pomembni antioksidanti, ki ugodno vplivajo na upočasnitev ateroskleroze in vseh drugih vnetnih procesov v organizmu. Vsebuje tudi nekaj malo vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo. Vsebuje pa tudi magnezij, ki pomaga pri prepričevanju razvoja sladkorne bolezni tip 2. Takšne učinke bo imela tudi kava brez kofeina.

Ali obstajajo tudi dokazi za ugoden vpliv na kakšne druge bolezni? Da, poleg preprečevanja sladkorne bolezni tip 2, obstajajo dokazi za ugoden vpliv na Parkinsonovo bolezen, cirozo jeter, Alzheimerjevo bolezen in še nekatere druge. Na splošno je do sedaj napravljenih več kot 19.000 študij o vplivu kave na zdravje in več je dokazov za njeno korist, kot škodo.

Ali bi še na kaj opozorili? Da, predvsem na to, da preverite, koliko kalorij vsebuje kava, katero uživate. Namreč predvsem pri instant napitkih so kalorične vrednosti kavnih napitkov lahko zelo velike, kar se bo dolgoročno lahko odrazilo na povečanju telesne teže, zato previdno pri izboru kavnega napitka.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Gleženjski index – ogledalo naših žil in napovednik srčnega infarkta

Gleženjski index

Enostavna in neboleča meritev nam lahko pomaga napovedati tveganje za srčni infarkt ali možganski kap v vsega 1 minuti. Izvaja se v leže, po 10 minutnem počitku. Namestijo se štiri manšete, dve na roke in dve na noge. Poleg meritve gleženjskega indeksa vam svetujemo še določitev krvnih maščob.

Je vaša prihodnost povezana s srčnim infarktom?

Odkrivamo vam napovedno meritev, s katero to ugotovite v 1 minuti

Enostavna in neboleča meritev nam lahko pomaga napovedati tveganje v vsega 1 minuti.

Preboj osupljive informacijske tehnologije in obenem izboljšave nekaterih že obstoječih presejalnih testov, nam prinašajo nove, neinvazivne tehnike na področju preventivne kardiologije.

Dobra ali slaba cirkulacija?

Dobra cirkulacija je osnova za zadostno preskrbo celega telesa s kisikom in hranljivimi snovni, katere pranaša kri. Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40-tim letom starosti. Številni med njimi ne vedo, da se je v ozadju že pojavila bolezen, saj velikokrat nimajo nobenih težav. Težave se velikokrat pojavilo šele takrat, ko so žile že pomembno prizadete, posledice bolezni pa so lahko veliko bolj dramatične, kot si na začetku sploh mislimo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov. Z optimalnimi preventivnimi ukrepi in rednimi kontrolami, lahko žilne bolezni pravočasno prepoznamo in zdravimo. Na ta način lahko napredovanje bolezni tudi zaustavimo ter preprečimo srčni infarkt ali možgansko kap.

Motnje krvnega obtoka so skrite v nevarnosti telesa.

Problem je omejen dotok arterijske krvi, katere povzročajo plaki – obloge na notranjosti stene krvne žile arterij, lahko pa je žila v celoti zamašena. Proces nastajanja plakov imenujemo ateroskleroza. Težave ponavadi občutimo šele, ko je žila zožena cca 70%, venadr problem je v tem, da lahko tudi majhen plak nenadoma poči, na mestu poke se stvori strdek, ki tako privede do nenadne prekinitve pretoka v žili, kar pomeni, da nastane srčni infarkt ali pa možganska kap.

Kdo je najbolj ogrožen?

Tveganje za motnje v krvnem obtoku se povečuje s starostjo. Nad 50 letom so moški in ženske enako ogrožene, pred tem pa bolj moški. Sicer so še posebej ogroženi so vsi s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi krvnimi maščobami, prekomerno telesno težo, telesno neaktivni, diabetiki in kadilci.

Kako prepoznamo težave z ožiljem?

Motnje cirkulacije so lahko zelo različne. Najbolj značilne so: bolečine v nogah v mečih pri hoji, krči, hladne roke in ali noge, mravljinčenje, sicer pa so lahko še bolečine v prsih, zadihanost, hitra utrujenost, vrtoglavice, glavoboli, motnje spomina, nemirne noge, izguba las, suha koža, srbečica, otekline, kožne razjede, vnetja, nepravilni srčni utripi, itd.

KATERA MERITEV NAM TO POKAŽE?

Test ABI (arterial-brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks, je neivazivna, hitra in ena od najbolj pomembnih metod za odkrivanje žilnih obolenj. Priporoča se tudi po strokovnih smernicah in na splošno se spodbuja k izvajanju te meritve.

Kako se meritev izvaja?

Izvaja se v leže, po 10 minutnem počitku. Namestijo se štiri manšete, dve na roke in dve na noge. Sicer je sama izvedba testa zelo podobna klasični meritvi krvnega tlaka z manšeto na nadlakti, le da je tam ena manšeta, tukaj pa štiri. Zatem se istočano merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Na ta način se dobijo informacije o celotnem sistemu cirkulacije, katere se zatem po znanstveno dokazi formuli preračunajo v ABI vrednost ali gleženski indeks. Vrednost ABI ali vrednost gleženjskega indeksa nam pove osebno tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.

Test ni boleč, s sistomom ABI-100 traja je le 1 minuto. Sistem ABI- 100 je prvi takšen sistem, ki lahko, istočasno, preko štirih senzorjev hkrati (2 na rokah in 2 na nogah), torej istočasno natančno in zanesljivo meri pritiske.

Uporablja se oscilometrična metoda, kar ta sistem razlikuje od drugih, kjer se uporablja dopplerska metoda, katera je bolj zamudna in ni v celoti avtomatska, saj mora medicinka sestra, ki preiskavo izvaja z dopplereksim signalom najti pretok v žili, kar je včasih zelo težko.

Po končanem merjenju se vrednosti prenesejo na osebni računalnik, kjer program samodejno izračuna levi in desni ABI oz gleženjski indeks. Na izračunane vrednosti se lahko zanesete. Izvid prejmete v pisni obliki.

Svetujemo, da se poleg testa ABI opravi še določitev krvnih maščob, seveda bi bilo optimalno opraviti še kratko konzultacijo z zdravnikom (najboljše kardiologom), kateri bi evaluiral vaše dejavnike tveganja in vam svetoval, ali je potrebno kaj in kako spremeniti.

  • Share/Bookmark

Kdaj obiskati kardiologa ?

Kadar se pojavijo težave, kjer se sumi, da je v ozadju lahko srce ali ožilje, ni za odlašati z obiskom pri zdravniku. vedno je bolje preveriti, kot kaj spregledati. Obisk pri kardiologu večinoma odredi osebni zdravnik, po tem, ko opravi EKG, ev tudi laboratorijske preiskave ter klinični pregled.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Blog Kardiološka ambulanta | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |