Gleženjski indeks – zakaj je dobro opraviti to enostavno meritev?

DOBRA ALI SLABA CIRKULACIJA?
Dobra cirkulacija nujna za normalno preskrbo telesa s kisikom in hranljivimi snovni.

Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov

KDO JE NAJBOLJ OGROŽEN?
Tveganje se povečuje s starostjo. Nad 50 letom so moški in ženske enako ogrožene, pred tem pa bolj moški. Sicer so še posebej ogroženi vsi s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi krvnimi maščobami, prekomerno telesno težo, telesno neaktivni, diabetiki
in kadilci.

KAKO PREPOZNAMO TEŽAVE Z OŽILJEM?
-bolečine v nogah v mečih pri hoji
-krči
-hladne roke in ali noge
-mravljinčenje
-bolečine v prsih
-zadihanost, hitra utrujenost,
-vrtoglavice, glavoboli, motnje spomina,
-nemirne noge,
-izguba las,
-suha koža, srbečica,
-otekline, kožne razjede,
-vnetja,
-nepravilni srčni utripi, itd.

KAJ je meritev GLEŽENJSKI INDEKS (GI)?
Test ABI (arterial‐brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks je metoda uradne medicine, priporoča se tudi po strokovnih smernicah. Spodbuja se k izvajanju te meritve tudi preventivno.

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

Izvaja se v leže, po nekaj minutnem počitku. Namestijo se 4 manšete, 2 na roke in 2 na noge. Istočano se merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Vrednosti meritev se računalniško preračunajo v ABI vrednost ali GI—gleženski indeks (posebej za levo in desno stran).
Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov.

REZULTAT MERITVE GI:
0,91‐1,4………….normalen rezultat
0,71‐0,90………..zožitev arterije
0,41‐0,70 ……….zapora arterije
0‐0,40 ……………kritična ishemija okončine

GI je visoko občutljiv in specifičen test za ugotavljanje periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB).

Znižan GI odraža napredovalo PAOB, napove zaplete PAOB in povečano umrljivost.

Vrednosti GI so v dobri korelaciji s koronarno (srčno) in cerebrovaskularno (možgansko) aterosklerozo, hkrati pa so dober neinvazivni pokazatelj prisotnosti generalizirane ateroskleroze.

Pri osebah z znižanim GI je večje tveganje za akutne koronarne dogodke in večja umrljivost. Vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %.

Tukaj si lahko prenesete zgibanko o Gleženjskem indeksu : Glezenjski indeks Kardioloska ambulanta

  • Share/Bookmark

Srce – od ateroskleroze do srčnega infarkta

Srce – od ateroskleroze do srčnega infarkta

kardiolog

1. Naše zvesto srce

Tempo življenja nas neusmiljeno žene naprej, vedno se nam mudi, življenje nas obrača po svoje, mi pa se ne utegnemo ustaviti in se vprašati kako smo. Velikokrat se ustavimo šele ko ugotovimo, da je z našo črpalko v prsih nekaj narobe. Verjetno si v opravičilo rečemo, da je v današnji družbi treba trdo delati in dosegati zastavljene cilje. Res je, pa vendar velikokrat čas, ki bi v resnici pripadal samo nam in našemu telesu, žrtvujemo zahtevam materialnih dobrin in denarja. In tudi delo našega srca je težko in odgovorno. Srce je eno samo, v prsih začne utripati še preden se rodimo in nas zvesto spremlja do konca naših dni. Srce vsak dan stotisočkrat utripne in prečrpa kar sedem tisoč litrov krvi. Ko so leta 1816 iznašli stetoskop, so srce začeli poslušati, a pot učenja in razumevanja jezika človeškega srca, je bila še dolga in še zdaleč ni končana. Danes je medicinska znanost razvita, pa vendar bolezni srca in žilja še vedno ne obvladujemo tako, kot bi želeli. V večini industrijsko razvitih državah imajo bolezni srca in žilja obseg pravih epidemij. Tako v Sloveniji kot v svetu bolezni srca in žilja predstavljajo enega izmed vodilnih vzrokov obolevnosti, prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. Dejstvo nad katerim se morami zamisliti je, da Slovenci obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja še vedno prepogosto, prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega sloga življenja in slabega poznavanja dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja.

Verjetno ste se že mnogokrat srečali z predlogi za zdravo življenje kot so: Telovadite, da bi preprečili bolezni srca in žilja. Prehranjujte se zdravo, da bi zmanjšali tveganje za srčno žilne bolezni. Prenehajte kaditi, ker kajenje škodi zdravju. Znižajte svoj holesterol, da bi zmanjšali tveganje za bolezni srca. Morda ste bili že tolikokrat bombardirani z raznimi opozorili, da enostavno več ne polagate na njih nobene pozornosti. Ali pa ne veste, kaj točno te stvari pomenijo in kako zelo so lahko zdravju škodljive. Koronarna bolezen? Ishemična bolezen srca? Bolezni srca in žilja? Srčna obolenja? Kaj so vse te bolezni? In kakšna je razlika med njimi? Upamo, da bo z večjim obsegom vašega znanja o teh boleznih, rasla tudi vaša odločnost v korakih, da te bolezni preprečite.

Znotraj pojma bolezni srca in žilja se skrivajo številne bolezni, ki prizadenejo bodisi srce, bodisi žile ali oboje. Večino teh bolezni pridobimo skozi življenje in veliko jih je posledica nezdravega življenjskega sloga, kar pomeni, da se jih v veliki meri da preprečiti. Zboli lahko prav vsak del srca ali žilja. V grobem našteto med bolezni srca prištevamo: ishemično bolezen srca, srčno popuščanje, motnje ritma (aritmije), bolezni zaklopk, bolezni srčne mišice, bolezni osrčnika in prirojene srčne napake; med bolezni žilja pa: visok krvni tlak, anevrizme, periferno arterijsko okluzivno bolezen, bolezni karotidnih arterij, vaskulitise, globoko vensko trombozo, razširjene vene in drugo.Ponavadi nekdo nima samo eno od zgoraj naštetih oblik bolezni srca in žilja, ampak se bolezni med seboj prepletajo in ena oblika bolezni lahko povzroči drugo obliko, kar samo še dodatno poslabša celotno zdravstveno stanje. Ena najbolj pogostih oblik bolezni srca in žilja je ishemična bolezen srca, katera je skorajda postala sinonim za bolezni srca in žilja ter jo bomo v nadaljevanju bolj podrobno spoznali.

2. Ateroskleroza

Ateroskleroza je bolezen arterij, ki se prične že zgodaj v otroštvu, njene klinične posledice pa se pojavijo običajno šele po več desetletjih, v srednji ali pozni odrasli dobi. V procesu ateroskleroze se na notranji steni arterij začno odlagati krvne maščobe (holesterol) in sčasoma nastane aterosklerotična leha (plak), v katero se odlaga tudi kalcij. Na tako spremenjeno steno arterij se lepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko deloma ali popolnoma zapre notranjost arterije. Obenem arterije postanejo trde in neelastične. Z zožitvijo žil pride do slabše prekrvitve in oskrbe telesnih organov s kisikom in hranljivimi snovmi. Takšne spremembe lahko potekajo na mnogih mestih v telesu hkrati, ali samo na posameznih žilah. Če so prizadete arterije na srcu, govorimo o ishemični bolezni srca, katere posledica so angina pektoris, srčni infarkt, nenadna smrt ali srčno popuščanje. Na vratnih in možganskih arterijah lahko ateroskleroza privede do možganske kapi, na arterijah nog pa v najhujših primerih do gangrene. Vzroki nastanka ateroskleroze še vedno niso v celoti pojasnjeni, zato na tem področju potekajo številne raziskave.

3. Dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze

Vsaj nam zdravnikom se zdi, da toliko govorimo o dejavnikih tveganja, da jih sedaj že vsi poznate. A praksa kaže drugače. Na žalost je še vedno tako, da šele ko zbolimo začnemo razmišljati, kaj bi lahko spremenili na boljše. Ni dovolj, da spoznanja stroke poznamo samo zdravniki, moral bi jih poznati vsak posameznik in jih upoštevati. Čeprav drži, da je bolje začeti delovati tudi pozno kot nikoli, je najboljše bolezen preprečiti, še preden do bolezni pride. Velikokrat je dovolj že majhen korak, majhna sprememba, ki se dolgoročno bogato obrestuje. Vsaka sprememba življenjskega sloga na boljše, je pot, ki vodi do boljših uspehov tako posameznika, kot celotne družbe. Številni dejavniki tveganja se z ustrezno vzgojo ljudi dajo preprečiti ali vsaj zmanjšati. Predvsem je pomembno je vedeti, da na nekatere dejavnike tveganja lahko sami vplivamo in se sami odločamo, ali jih bomo imeli ali ne, pri drugih pa žal te izbire nimamo in se moramo naučiti z njimi živeti teh jih imeti čim bolj pod nadzorom.

Dejavnike tveganja lahko glede na to, razdelimo na tri skupine:

  1. dejavniki, na katere lahko vplivamo: nezdrava prehrana, kajenje cigaret, telesna nedejavnost;
  2. dejavniki, na katere lahko deloma vplivamo in jih zdravimo: holesterol, visok krvni tlak, debelost, sladkorna bolezen;
  3. dejavniki, na katere nimamo vpliva: starost, spol, bolezni srca in žilja v družini in preboleli srčni infarkt v preteklosti.

Poleg tega lahko k povečani ogroženosti za bolezni srca in žilja privedejo tudi stres, depresija in prekomerno uživanje alkoholnih pijač.

Več dejavnikov tveganja imate, bolj ste ogroženi. Pri oceni ogroženosti je treba upoštevati vse dejavnike tveganja. V ta namen je uveden pojem celotna koronarna ogroženost, katero lahko ocenimo ob kliničnem pregledu, torej ob obisku pri vašem zdravniku. Namen ocene ogroženosti je odkrivanje oseb, ki imajo sočasno prisotnih več dejavnikov tveganja, predvsem tistih oseb, ki so zelo ogrožene in je njihovo celotno tveganje zelo visoko. Te osebe imajo celotno koronarno tveganje za usodni koronarni dogodek v naslednjih 10 letih večje ali enako 5%. Oceno tveganja izvajamo po novih smernicah Evropskega kardiološkega združenja iz leta 2003 s sistemom tabel, ki se imenuje SCORE.

4. Ishemična bolezen srca

Žile, ki srcu dovajajo kri, imenujemo koronarne arterije. V procesu ateroskleroze pride do zožitve koronarnih arterij in pretok krvi je oslabljen, zato dobi srce premalo krvi in kisika. Bolezen imenujemo ishemična bolezen srca ali koronarna bolezen srca.

Kakšni so simptomi?
Ishemična bolezen srca je lahko sprva brez simptomov in človek se je sploh ne zaveda. Če zožitev koronarne arterije napreduje do 70 – 80 % debeline žile, pride do tako imenovane obremenitvene angine pektoris. To pomeni, da bolnik v mirovanju nima težav, pri telesni dejavnosti, psihični ali mentalni obremenitvi, oziroma vsakič ko se poveča potreba srčne mišice za kisikom, pa začuti značilno bolečino v prsnem košu. Takšna bolečina ponavadi ob počitku ali tableti nitroglicerina mine v nekaj minutah. Srce na ta način z bolečino opozarja, da so koronarne arterije zožene in da se mašijo. Z stopnjo zoženosti koronarne arterije se niža tudi prag pojava angine pektoris. Obremenitveni angini pektoris rečemo, da je stabilna, kadar se pogostost pojavljanja, jakost bolečine, trajanje bolečine in dejavniki ki jo sprožijo ne spreminjajo. Stabilna oblika angine pektoris pa lahko preide tudi v nestabilno obliko angine pektoris, za katero je značilno, da napadi bolečine niso predvidljivi, da jo izzove tudi napor, ki ga je bolnik prej zmogel ali pa se bolečina začne pojavljati tudi v mirovanju.

Iz praktičnih razlogov si je dobro zapomniti opis značilne bolečine v prsih ali angine pektoris. Značilna bolečina v prsih je po značaju največkrat tiščoča, stiskajoča ali pekoča, vendar so možni tudi netipični značaji bolečine. Bolniki jo pogosto opišejo kot da jim nekakšna »teža« pritiska na prsni koš. Pojavlja se najpogosteje za prsnico, lahko se tudi širi v vrat, v spodnjo čeljust, levo roko, zgornji del trebuha ali v hrbet. Širjenje v roko bolniki včasih opisujejo kot mravljinčenje. Z dihanjem in spremembo položaja telesa se bolečina ne spreminja.

Srčni infarkt – vsaka sekunda je dragocena!
Srčni infarkt je življenjsko nevarno stanje in zamuda časa je lahko tudi usodna. Ko se začne tekma s časom, je v verigi preživetja na prvem mestu vsak posameznik ali njegovi svojci. Namreč od vas je odvisno, kako hitro boste prepoznali znake srčnega infarkta in kako hitro boste iskali zdravniško pomoč.

Do srčnega infarkta pride, kadar aterosklerotična leha zelo močno ovira pretok krvi po koronarni arteriji ali ga celo ustavi. Največkrat aterosklerotična leha napolnjena z maščobo iz neznanega vzroka poči in na njej se napravi krvni strdek, ki prizadeto koronarno arterijo zamaši, tako da srčna mišica ne dobiva krvi oziroma kisika. Če je zapora žile dovolj huda in dolgotrajna, del srčne mišice odmre. V kolikor bolnik pride pravočasno v bolnišnico, lahko zdravnikom uspe odmašiti oziroma odstraniti krvni strdek in takrat je prizadetost mišice manjša. Na širšem Ljubljanskem območju je organizirana 24 urna služba stalne pripravljenosti, ki lahko ob srčnem infarktu v katetrskem laboratoriju razširi zamašeno koronarno arterijo. V Mariboru širitve žil opravljajo znotraj rednega delovnega časa, vendar so tik pred tem, da tudi oni uvedejo službo stalne pripravljenosti. V drugih regionalnih bolnišnicah pa za zdravljenje srčnega infarkta uporabljajo zdravila, ki strdek raztopijo.

Kako prepoznamo srčni infarkt?
Bolečina pri srčnem infarktu je enaka kot pri angini pektoris, le da je ponavadi veliko močnejša in po nitroglicerinu bistveno ne popusti. Bolečina se lahko pojavi povsem nenadoma, tako ob naporu kot v mirovanju, lahko celo med spanjem. Velikokrat je bolnik prizadet, se poti, težko diha, lahko ima vrtoglavico ali občuti slabost.

Kdaj klicati nujno medicinsko pomoč?
Če angino pektoris čutite prvič ali poredko: ob zelo hudi in neznosni bolečini v mirovanju, ki traja več kot 5 minut, vzemite tableto Aspirina in takoj obvestite nujno medicinsko pomoč.
Če imate že znano angino pektoris ob obremenitvi: pozorni bodite na bolj pogosto pojavljanje bolečine, na spremenjeno jakost in trajanje bolečine, nižanje praga bolečine in nove dejavnike, ki bolečino sprožijo. Ob pojavu hude, neznosne angine pektoris, vzemite pod jezik tableto (ali 2 vpiha pršila) nitroglicerina. Če bolečina po nitroglicerinu v 5 minutah ne preneha, postopek ponovite še dvakrat. Če je bolečina tudi po tem prisotna, takoj obvestite nujno medicinsko pomoč in vzemite tableto Aspirina. Do prihoda medicinske ekipe mirujte. Praviloma nujna medicinska pomoč pride zelo hitro in bolnika prepelje v bolnišnico, kjer se nadaljuje ustrezno zdravljenje. Zapomnite si, da je čas do prihoda v bolnišnico ključnega pomena in pomembno vpliva na rezultat zdravljenja in potek bolezni.

Če se znajdete v bližini človeka, ki nenadoma izgubi zavest: ob srčnem infarktu lahko pride do smrtno nevarne motnje srčnega ritma, največkrat prekatne fibrilacije in ob tem nenadnega zastoja srca. Bolnik nenadoma izgubi zavest in se zgrudi brez znakov življenja. Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč in takoj zatem začnite temeljne postopke oživljanja. Pri nenadni srčni smrti se proces umiranja možganov, ki so najbolj občutljivi na pomanjkanje kisika, prične takoj, in je v desetih do petnajstih minutah dokončen. Takojšnja medicinska pomoč je zunaj zdravstvenih ustanov praktično skoraj nemogoča. V takšnih primerih je ključno poznavanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja. Zapomnite si: tudi vi lahko rešite življenje sočloveku.

Nema ishemija in speči infarkt: Nekateri bolniki z ishemično boleznijo srca značilne bolečine v prsih sploh ne čutijo, kar imenujemo nema ishemija. Posledično temu, lahko takšni bolniki utrpijo srčni infarkt, ne da bi zanj sploh vedeli. Omenjajo se sicer določeni opozorilni znaki, kot so težka sapa, slabost, omedlevica in potenje, vendar so le ti zelo neznačilni. Znani so dejavniki, ki povečujejo tveganje za nemo ishemijo in speči infarkt: sladkorna bolezen, ženski spol, starost nad 75 let, osebe z visoko stopnjo celotne koronarne ogroženosti in osebe, ki so v preteklosti že prebolele srčni infarkt. Glede na to, da je nema ishemija klinično pomembna, jo moramo iskati z diagnostičnimi presejalnimi testi, kot so 24 urno snemanje EKG, obremenitveno testiranje in perfuzijska scintigrafija srca. Dokazano je, da rutinsko izvajanje presejalnih testov pri sicer zdravih ljudeh brez težav ni upravičeno. Od presejalnega obremenitvenega testiranja si lahko obetamo korist pri moških, ki sicer nimajo težav, so starejši od 45 let in imajo enega ali več dejavnikov tveganja za bolezni srca in žilja. Korist presejalnih testov se z večjim številom dejavnikov tveganja veča. Posebna skupina oseb, kjer naj bi se presejalni testi rutinsko uporabljali, so osebe s poklici, ki vplivajo na javno varnost, kot so piloti, šoferji avtobusov in kamionov, strojevodje in gasilci.

5. S katerimi preiskavami ugotavljamo ishemično bolezen srca

Za odkrivanje ishemične bolezni srca obstaja več diagnostičnih testov. Preden se sploh odločimo za izvajanje testov, se z bolnikov podrobno pogovorimo, ga povprašamo o njegovih težavah in ga klinično pregledamo. Velikokrat se takoj na začetku odločimo opraviti tudi rentgensko sliko srca in pljuč.

Elektrokardiogram (EKG)
Najosnovnejša preiskava v kardiologiji je vsekakor EKG, torej grafični zapis električne aktivnosti srca. EKG lahko odkrije nepravilne utripe, ishemijo srčne mišice, povečanje srca in določena področja srca, ki so v preteklosti že utrpela škodo.

Obremenitveno testiranje
S to preiskavo ravno tako snemamo EKG, vendar bolnik pri tem vozi kolo ali hodi po tekočem traku. Stopnja obremenitve je na začetku testa majhna in se s časom povečuje. Obenem merimo krvni tlak in srčni utip. Ta test nam pomaga odkriti težave, ki se pojavijo z večanjem napora. Pri osebah, ki zaradi določenih težav (npr. artritis) ne morejo poganjati kolesa ali hoditi po traku, izvedemo obremenitveno testiranje z zdravilom, ki poveča pretok v srčni mišici. Obremenitveni test je koristen za odrivanje ishemične bolezni srca, vendar ni 100% zanesljiv, saj se v določenem manjšem odstotku lahko pojavljalo lažno pozitivni ali lažno negativni rezultati. Poleg tega se opravljajo še obremenitvena testiranja, pri katerih bolniku med obremenitvijo vbrizgamo v žilo radioizotop (talij ali tehnecij). Radiozotop se kopiči v srčni mišici, kar prikažemo s snemanjem z gama kamero in dobimo podatek o prekrvitvi srčne mišice.

Koronarografija
S to preiskavo ugotavljamo zapore in zožitve koronarnih arterij. Preiskava se izvaja v zato posebej opremljenih ustanovah, v kateterskem laboratoriju. Bolniku se skozi arterijo na nogi (redkeje roki) uvede kateter do koronarnih arterij, skozi katerega se vbrizga rentgenski kontrast, tako, da koronarne arterije pod rentgenskimi žarki postanejo vidne. Na monitorju dobimo sliko, ki jo imenujemo koronarogram ali angiogram.

Zgoraj opisane preiskave dopolnjujemo še z ultrazvokom srca, 24 urnim snemanjem EKG in laboratorijskimi preiskavami.

  • Share/Bookmark

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze?

Pri dejavnikih tveganja za aterosklerozo je pomembno vedeti dvoje 1.) kateri so, namreč več dejavnikov tveganja imamo, večja je verjetnost za srčni infarkt, možgansko kap in ostale bolezni srca in žilja ter 2.) na katere dejavnike tveganja lahko sami vplivamo in na kakšen način.

Dejavniki tveganja na katere lahko v celoti vplivamo sami in jih odpravimo so: nezdrava prehrana, kajenje in telesna nedejavnost. Zatem so dejavniki tveganja na katere lahko delno vplivamo in jih zdravimo bodisi z življenjskim slogom ali z zdravili: povišane krvne maščobe, visok krvni tlak, prekomerna telesna teža in sladkorna bolezen; ter dejavniki tveganja, na katere nimamo vpliva: starost, spol, bolezni srca in žilja v družini ter že preboleli srčni infarkt. Poleg tega k povečani ogroženosti prispeva tudi stres, depresija in prekomerno uživanje alkoholnih pijač, v zadnjem času pa se odrivajo tudi novi dejavniki tveganja, kot so npr. onesnaženost ozračja in podobno.

kardiolog

Zelo pomembno je, da vsak zase odkrije svoje dejavnike tveganja še pravočasno, predvsem tiste, ki jih ne občutimo (npr. zvišan krvni tlak in zvišane maščobe v krvi). Zatem se je treba vprašati, kaj lahko storimo sami, da bi ogroženost zmanjšali. In v kolikor se izkaže, da dejavnike tveganja ne moremo odpraviti, se moramo naučiti z njimi živeti teh jih imeti čim bolj pod nadzorom.

  • Share/Bookmark

Doktor, ali lahko pijem kavo?

»Doktor, ali lahko pijem kavo?« je eno med najbolj pogostimi vprašanji v ambulanti.

Pri večini bolezni ali simptomov, zdravniki do pitja kave nismo tako zelo kritični, kot bolniki morda pričakujejo. Kava je postala del vsakdanjika, in tudi večina zdravnikov, ki jih osebno poznam, pije kavo. Dejstvo je, da se kavi, pri večini bolezni ni potrebno v celoti odpovedati, potrebna pa je zmernost in pa predvsem opazovanje nas samih, kako na kavo reagiramo oz. kakšen spremembe kava pri nas po zaužitju povzroči.

Koliko kave se svetuje uživati? V večini primerov se kava kljub bolezni ali določenim simptomom lahko uživa. Svetujemo 1-2 skodelici na dan, svetuje se pitje v jutranjih ali dopoldanskih urah, ne pa popoldne ali zvečer, ker sicer lahko povzroči motnje spanja. Namreč kava vpliva na adenozinske receptorje v možganih, ki stimulirajo budnost, poleg tega pa povzroča izločanje hormonov iz nadledvične žleze (adrenalin, noradrenalin, kortizol) in dolgoročno prekomerno uživanje kave, lahko povzroči motnje našega naravnega hormonskega ravnosvesja. Kava doseže svoj učinek 15-30 minut po zaužitju. V kolikor kave nismo navajeni piti, ali se na novo odločamo za pričetek njenega uživanja, svetujemo, da se izmeri krvni tlak in srčna frekvenca pred zaužitjem in zatem se meritev ponovi čez 30 minut. V kolikor pride do povišanje krvnega tlaka za 5-10mmHg ali več, ravno tako srčne frekvence, utegnete biti občutljivi na kavo in se svetuje previdnost. Namreč matabolizem kave (oz kofeina) je različen od človeka do človeka, eni so na kavo zelo občutljivi, drugi pa brez večjih težav prenašajo tudi večje količine kave. Vsekakor se odstvetuje uživati več kot 5 skodelic na dan. Glede na to, da smo lahko od kave odvisni, se svetuje počasno zmanjšanje dnevne količine, npr 1 skodelico manj na teden. Kofein je poleg v kavi prisoten še v nekaterih drugih živilih (kola, energetski napitki, čokolada, kakav,..) in včasih niti ne vemo, da ga zaužijemo, učinek, pa se sešteva. Kofein vsebujejo tudi nekatera zdravila (predvsem proti prehladu), zato v teh primerih svetujemo pogledati speficikacijo. Namreč preveč kofeina povzroči simptome nemira, nervoze, razburjenja, nespečnosti, slabost, bruhanje, rdečice in podobno. Poleg tega na bolj izrazit učinek kave vpliva tudi stres, zato se ob povečanem stresu svetuje zelo zmerno uživanje kave ali celo njena opustitev. Veliko ljudi ob kavi tudi kadi; kajenje oz. nikotin pa ravno tako dodatno povečan učinek kave, kar za telo ni dobro. Sicer je kajenje močan in neodvisen dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in povišanega krvnega tlaka (in posledično zapletov, kot je npr. srčni infakrt, možganska kap itd. ), zato kombinacija kajenja in kave nikakor ni dobra. Vsem tistim, ki kadite, svetujemo resno razmisliti o opustitvi kajenja.

Kdaj se kava odsvetuje? Odvsetuje se: v primeru motenj srčnega ritma ali aritmij, v primeru želodčnih težav (npr razjede na želodcu, GERB, ..), previdnost je potrebna pri osteoporozi (kava zmanjša absorbcijo kalcija), pri neurejenem krvnem tlaku, pri bolnikih s napredujočo angino pektoris ali takoj po miokardnem infarktu, previdnost je potrebna tudi v nosečnosti in pri doječih materah ter pri epilepsiji.

Ali kava poleg kofeina vsebuje še kaj drugega? Da, vsebuje številne druge sestavine, med njimi so najbolj pomembni antioksidanti, ki ugodno vplivajo na upočasnitev ateroskleroze in vseh drugih vnetnih procesov v organizmu. Vsebuje tudi nekaj malo vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo. Vsebuje pa tudi magnezij, ki pomaga pri prepričevanju razvoja sladkorne bolezni tip 2. Takšne učinke bo imela tudi kava brez kofeina.

Ali obstajajo tudi dokazi za ugoden vpliv na kakšne druge bolezni? Da, poleg preprečevanja sladkorne bolezni tip 2, obstajajo dokazi za ugoden vpliv na Parkinsonovo bolezen, cirozo jeter, Alzheimerjevo bolezen in še nekatere druge. Na splošno je do sedaj napravljenih več kot 19.000 študij o vplivu kave na zdravje in več je dokazov za njeno korist, kot škodo.

Ali bi še na kaj opozorili? Da, predvsem na to, da preverite, koliko kalorij vsebuje kava, katero uživate. Namreč predvsem pri instant napitkih so kalorične vrednosti kavnih napitkov lahko zelo velike, kar se bo dolgoročno lahko odrazilo na povečanju telesne teže, zato previdno pri izboru kavnega napitka.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Gleženjski index – ogledalo naših žil in napovednik srčnega infarkta

Gleženjski index

Enostavna in neboleča meritev nam lahko pomaga napovedati tveganje za srčni infarkt ali možganski kap v vsega 1 minuti. Izvaja se v leže, po 10 minutnem počitku. Namestijo se štiri manšete, dve na roke in dve na noge. Poleg meritve gleženjskega indeksa vam svetujemo še določitev krvnih maščob.

Je vaša prihodnost povezana s srčnim infarktom?

Odkrivamo vam napovedno meritev, s katero to ugotovite v 1 minuti

Enostavna in neboleča meritev nam lahko pomaga napovedati tveganje v vsega 1 minuti.

Preboj osupljive informacijske tehnologije in obenem izboljšave nekaterih že obstoječih presejalnih testov, nam prinašajo nove, neinvazivne tehnike na področju preventivne kardiologije.

Dobra ali slaba cirkulacija?

Dobra cirkulacija je osnova za zadostno preskrbo celega telesa s kisikom in hranljivimi snovni, katere pranaša kri. Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40-tim letom starosti. Številni med njimi ne vedo, da se je v ozadju že pojavila bolezen, saj velikokrat nimajo nobenih težav. Težave se velikokrat pojavilo šele takrat, ko so žile že pomembno prizadete, posledice bolezni pa so lahko veliko bolj dramatične, kot si na začetku sploh mislimo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov. Z optimalnimi preventivnimi ukrepi in rednimi kontrolami, lahko žilne bolezni pravočasno prepoznamo in zdravimo. Na ta način lahko napredovanje bolezni tudi zaustavimo ter preprečimo srčni infarkt ali možgansko kap.

Motnje krvnega obtoka so skrite v nevarnosti telesa.

Problem je omejen dotok arterijske krvi, katere povzročajo plaki – obloge na notranjosti stene krvne žile arterij, lahko pa je žila v celoti zamašena. Proces nastajanja plakov imenujemo ateroskleroza. Težave ponavadi občutimo šele, ko je žila zožena cca 70%, venadr problem je v tem, da lahko tudi majhen plak nenadoma poči, na mestu poke se stvori strdek, ki tako privede do nenadne prekinitve pretoka v žili, kar pomeni, da nastane srčni infarkt ali pa možganska kap.

Kdo je najbolj ogrožen?

Tveganje za motnje v krvnem obtoku se povečuje s starostjo. Nad 50 letom so moški in ženske enako ogrožene, pred tem pa bolj moški. Sicer so še posebej ogroženi so vsi s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi krvnimi maščobami, prekomerno telesno težo, telesno neaktivni, diabetiki in kadilci.

Kako prepoznamo težave z ožiljem?

Motnje cirkulacije so lahko zelo različne. Najbolj značilne so: bolečine v nogah v mečih pri hoji, krči, hladne roke in ali noge, mravljinčenje, sicer pa so lahko še bolečine v prsih, zadihanost, hitra utrujenost, vrtoglavice, glavoboli, motnje spomina, nemirne noge, izguba las, suha koža, srbečica, otekline, kožne razjede, vnetja, nepravilni srčni utripi, itd.

KATERA MERITEV NAM TO POKAŽE?

Test ABI (arterial-brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks, je neivazivna, hitra in ena od najbolj pomembnih metod za odkrivanje žilnih obolenj. Priporoča se tudi po strokovnih smernicah in na splošno se spodbuja k izvajanju te meritve.

Kako se meritev izvaja?

Izvaja se v leže, po 10 minutnem počitku. Namestijo se štiri manšete, dve na roke in dve na noge. Sicer je sama izvedba testa zelo podobna klasični meritvi krvnega tlaka z manšeto na nadlakti, le da je tam ena manšeta, tukaj pa štiri. Zatem se istočano merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Na ta način se dobijo informacije o celotnem sistemu cirkulacije, katere se zatem po znanstveno dokazi formuli preračunajo v ABI vrednost ali gleženski indeks. Vrednost ABI ali vrednost gleženjskega indeksa nam pove osebno tveganje za srčni infarkt ali možgansko kap.

Test ni boleč, s sistomom ABI-100 traja je le 1 minuto. Sistem ABI- 100 je prvi takšen sistem, ki lahko, istočasno, preko štirih senzorjev hkrati (2 na rokah in 2 na nogah), torej istočasno natančno in zanesljivo meri pritiske.

Uporablja se oscilometrična metoda, kar ta sistem razlikuje od drugih, kjer se uporablja dopplerska metoda, katera je bolj zamudna in ni v celoti avtomatska, saj mora medicinka sestra, ki preiskavo izvaja z dopplereksim signalom najti pretok v žili, kar je včasih zelo težko.

Po končanem merjenju se vrednosti prenesejo na osebni računalnik, kjer program samodejno izračuna levi in desni ABI oz gleženjski indeks. Na izračunane vrednosti se lahko zanesete. Izvid prejmete v pisni obliki.

Svetujemo, da se poleg testa ABI opravi še določitev krvnih maščob, seveda bi bilo optimalno opraviti še kratko konzultacijo z zdravnikom (najboljše kardiologom), kateri bi evaluiral vaše dejavnike tveganja in vam svetoval, ali je potrebno kaj in kako spremeniti.

  • Share/Bookmark

Blog Kardiološka ambulanta | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |