Gleženjski indeks – zakaj je dobro opraviti to enostavno meritev?

DOBRA ALI SLABA CIRKULACIJA?
Dobra cirkulacija nujna za normalno preskrbo telesa s kisikom in hranljivimi snovni.

Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov

KDO JE NAJBOLJ OGROŽEN?
Tveganje se povečuje s starostjo. Nad 50 letom so moški in ženske enako ogrožene, pred tem pa bolj moški. Sicer so še posebej ogroženi vsi s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi krvnimi maščobami, prekomerno telesno težo, telesno neaktivni, diabetiki
in kadilci.

KAKO PREPOZNAMO TEŽAVE Z OŽILJEM?
-bolečine v nogah v mečih pri hoji
-krči
-hladne roke in ali noge
-mravljinčenje
-bolečine v prsih
-zadihanost, hitra utrujenost,
-vrtoglavice, glavoboli, motnje spomina,
-nemirne noge,
-izguba las,
-suha koža, srbečica,
-otekline, kožne razjede,
-vnetja,
-nepravilni srčni utripi, itd.

KAJ je meritev GLEŽENJSKI INDEKS (GI)?
Test ABI (arterial‐brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks je metoda uradne medicine, priporoča se tudi po strokovnih smernicah. Spodbuja se k izvajanju te meritve tudi preventivno.

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

Izvaja se v leže, po nekaj minutnem počitku. Namestijo se 4 manšete, 2 na roke in 2 na noge. Istočano se merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Vrednosti meritev se računalniško preračunajo v ABI vrednost ali GI—gleženski indeks (posebej za levo in desno stran).
Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov.

REZULTAT MERITVE GI:
0,91‐1,4………….normalen rezultat
0,71‐0,90………..zožitev arterije
0,41‐0,70 ……….zapora arterije
0‐0,40 ……………kritična ishemija okončine

GI je visoko občutljiv in specifičen test za ugotavljanje periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB).

Znižan GI odraža napredovalo PAOB, napove zaplete PAOB in povečano umrljivost.

Vrednosti GI so v dobri korelaciji s koronarno (srčno) in cerebrovaskularno (možgansko) aterosklerozo, hkrati pa so dober neinvazivni pokazatelj prisotnosti generalizirane ateroskleroze.

Pri osebah z znižanim GI je večje tveganje za akutne koronarne dogodke in večja umrljivost. Vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %.

Tukaj si lahko prenesete zgibanko o Gleženjskem indeksu : Glezenjski indeks Kardioloska ambulanta

  • Share/Bookmark

Kardiologija.eu – spletna stran zasebne kardiološke ambulante je sedaj aktivna

Spletna stran www.kardiologija.eu je sedaj aktivna.

V kolikor potrebujete kardiološki pregled, obremenitevni test, ultrazvok srca, nas lahko kontaktirate. Trenutna čakalna doba za pregled pri kardiologu je kratka. Sprejemamo paciente na napotnico in opravljamo samoplačniške preglede.

  • Share/Bookmark

Kdaj obiskati kardiologa ?

Kadar se pojavijo težave, kjer se sumi, da je v ozadju lahko srce ali ožilje, ni za odlašati z obiskom pri zdravniku. vedno je bolje preveriti, kot kaj spregledati. Obisk pri kardiologu večinoma odredi osebni zdravnik, po tem, ko opravi EKG, ev tudi laboratorijske preiskave ter klinični pregled.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Kdo je kardiolog ?

Kardiolog je zdravnik, ki je usposobljen za razpoznavanje in zdravljenje bolezni srca in žilja. Njegovo delo je razpoznava bolezni bodisi v bolnišnici bodisi v ambulanti. Ukvarja se z hospitaliziranimi bolniki, torej s tistimi, ki ležijo v bolnišnici ali z bolniki, ki ga obiščejo v ambulanti. Pri razpoznavi bolezni se kardiolog poslužuje anamneze, podatkov, ki jih izve od bolnika oziroma njegovih svojcev, opravi pa tudi fizikalni pregled. Možmi so štirje načini pregleda, in sicer inspekcija (kaj vidi na bolniku), pretrkovanje, osluškovanje in pretipanje. Za temeljni pregled bolnika opravi še elektrokardiogram (EKG) in rentgenski pregled prsnih organov. Kardiolog opravlja tudi specialne preiskave, kjer uporablja različne aparature. Specialne preiskave delimo na neinvazivne in invazivne. Neinvazivne so tiste, kjer poseg v bolnikovo telo ni potreben in so zaradi tega praviloma tudi neboleče – sem sodi recimo ultrazvok srca, obremenitveni test, 24-urni elektorkardiogram itd. Pri invazivnih preiskavah, kjer je poseg v telo nujen, pa kardiolog vstopi v bolnikove žile in srčne votline s tenko žičko ali cevko in tako meri tlak, brizg krvi v votlino in električne impulze. Zdravnik kardiolog lahko zdravi bolnike na več načinov. Priporoči jim (bolj) zdrav življenjski slog ali jih zdravi z zdravili, v delokrogu kardiologa pa so tudi drugi načini zdravljenja, na primer širjenje zoženih žil s katetrom, vstavljanje znotrajžilnih opornic v zožene žile, razširitev srčnih zaklop, odpravljanje motenj srčnega ritma in podobno. Bolnike, ki potrebujejo operacijo z odprtjem prsnega koša, kardiolog preda (kardiovaskularnemu) kirurgu. Kardiolog vodi tudi zdravstveno dokumentacijo, ki se sestoji iz popisa bolezni, poteka bolezni, odpustnice oziroma epikrize, temperaturnega lista.

Kardiolog

Kardiolog

KARDIOLOG kardiologija

KARDIOLOG kardiologija

  • Share/Bookmark

Blog Kardiološka ambulanta | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |