Gleženjski indeks – zakaj je dobro opraviti to enostavno meritev?

DOBRA ALI SLABA CIRKULACIJA?
Dobra cirkulacija nujna za normalno preskrbo telesa s kisikom in hranljivimi snovni.

Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov

KDO JE NAJBOLJ OGROŽEN?
Tveganje se povečuje s starostjo. Nad 50 letom so moški in ženske enako ogrožene, pred tem pa bolj moški. Sicer so še posebej ogroženi vsi s povišanim krvnim tlakom, s povišanimi krvnimi maščobami, prekomerno telesno težo, telesno neaktivni, diabetiki
in kadilci.

KAKO PREPOZNAMO TEŽAVE Z OŽILJEM?
-bolečine v nogah v mečih pri hoji
-krči
-hladne roke in ali noge
-mravljinčenje
-bolečine v prsih
-zadihanost, hitra utrujenost,
-vrtoglavice, glavoboli, motnje spomina,
-nemirne noge,
-izguba las,
-suha koža, srbečica,
-otekline, kožne razjede,
-vnetja,
-nepravilni srčni utripi, itd.

KAJ je meritev GLEŽENJSKI INDEKS (GI)?
Test ABI (arterial‐brachial index) ali po slovensko gleženjski indeks je metoda uradne medicine, priporoča se tudi po strokovnih smernicah. Spodbuja se k izvajanju te meritve tudi preventivno.

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

glezenjski indeks kardioloska ambulanta

Izvaja se v leže, po nekaj minutnem počitku. Namestijo se 4 manšete, 2 na roke in 2 na noge. Istočano se merijo pritiski na obeh nogah in rokah. Vrednosti meritev se računalniško preračunajo v ABI vrednost ali GI—gleženski indeks (posebej za levo in desno stran).
Zaradi oslabele cirkulacije ima težave vsaj eden od treh ljudi nad 40‐tim letom starosti. Številni med njimi za to ne vedo. Če bolezni ne okrijemo, ali jo odkrikrejmo prepozno, lahko pride so srčnega infarkta, možganske kapi ali amputacije udov.

REZULTAT MERITVE GI:
0,91‐1,4………….normalen rezultat
0,71‐0,90………..zožitev arterije
0,41‐0,70 ……….zapora arterije
0‐0,40 ……………kritična ishemija okončine

GI je visoko občutljiv in specifičen test za ugotavljanje periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB).

Znižan GI odraža napredovalo PAOB, napove zaplete PAOB in povečano umrljivost.

Vrednosti GI so v dobri korelaciji s koronarno (srčno) in cerebrovaskularno (možgansko) aterosklerozo, hkrati pa so dober neinvazivni pokazatelj prisotnosti generalizirane ateroskleroze.

Pri osebah z znižanim GI je večje tveganje za akutne koronarne dogodke in večja umrljivost. Vsako znižanje gleženjskega indeksa za 0,10 zveča verjetnost srčnega infarkta ali nenadne srčne smrti za približno 10 %.

Tukaj si lahko prenesete zgibanko o Gleženjskem indeksu : Glezenjski indeks Kardioloska ambulanta

  • Share/Bookmark

Kardiologija.eu – spletna stran zasebne kardiološke ambulante je sedaj aktivna

Spletna stran www.kardiologija.eu je sedaj aktivna.

V kolikor potrebujete kardiološki pregled, obremenitevni test, ultrazvok srca, nas lahko kontaktirate. Trenutna čakalna doba za pregled pri kardiologu je kratka. Sprejemamo paciente na napotnico in opravljamo samoplačniške preglede.

  • Share/Bookmark

Depresija in koronarna bolezen

Vsako telesno bolezen lahko spremlja tudi depresija

Depresija se bolj pogosto pojavlja in dlje časa traja pri ljudeh, ki že imajo neko telesno bolezen, kot pri zdravih. Raziskave v zadnjem desetletju so pokazale, da je depresija neodvisni dejavnik tveganja za koronarno bolezen. Poleg tega je depresija slab napovedni dejavnik pri bolnikih, ki že imajo koronarno bolezen srca. Depresija je ravno tako dejavnik tveganja za nove koronarne dogodke v prvem letu po sprejemu v bolnišnico zaradi nestabilne angine pektoris in po aorto-koronarni premostitvi.

Srčni infarkt vsakogar pretrese
Verjetno ga ni človeka, ki bi ob akutnem srčnem infarktu ostal ravnodušen. Ta dogodek zaznamuje bolnike v takšnem ali drugačnem smislu. Za nekatere ostane to samo diagnoza na papirju, za nekatere pa je srčni infarkt bistveno več, v skrajnem primeru tudi smrt. Veliko bolnikov doživlja srčni infarkt kot izgubo. Mislijo, da je sedaj vsega konec, pojavi se strah za prihodnost, bojijo se, da ne bodo več uspešni, skratka mislijo, da življenje ne bo nikoli takšno kot prej. Nekateri se tem novim razmeram uspejo zelo hitro prilagoditi, nekateri pa tudi ne – kar vodi v depresijo. In če takšnih bolnikov zdravniki ne odkrijemo pravočasno, se lahko depresija konča tudi s samomorom.
Pri bolnikih s koronarno boleznijo so simptomi depresije pogosti. Pogostost depresije po akutnem srčnem infarktu je v povprečju 20%. Dejavniki, ki vplivajo na pojav depresije po akutnem srčnem infarktu so: stopnja okvare srčne mišice, psihiatrična bolezen v družini in nizka stopnja psihosocialne podpore bolnika .

Kako sta depresija in koronarna bolezen povezana?
Depresija sproži za zdravje škodljiv način obnašanja kot so: kajenje, prekomerno uživanja hrane in alkohola ter neaktiven način življenja. Omenjeni dejavniki še povečajo tveganje za razvoj koronarne bolezni ali poslabšajo koronarno bolezen, če ta že obstaja. Depresivni bolniki slabo sodelujejo s svojim zdravnikom, velikokrat tudi neredno jemljejo predpisana zdravila.
Ostali mehanizmi o povezavi depresije in koronarne bolezni še niso natančno znani, obstaja pa več razlag, našteli bomo samo nekatere:

Skratka, depresija vpliva na številne dejavnike, ki lahko vodijo v zožitev koronarnih arterij (aterosklerozo) in tvorbo strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt.

Kako prepoznati depresijo?
Pri bolnikih s telesno boleznijo in depresijo, je depresija v 2/3 primerov spregledana. Zdravniki smo pogosto pozorni le na telesno bolezen, poleg tega pa so klinične slike depresije lahko netipične.
Glavni znaki depresije (morajo trajati vsaj 2 tedna):

Poleg zgoraj naštetih simptomov, se lahko depresija kaže tudi s številnimi telesnimi simptomi, kot so:

Ugotovili so, da ljudje z depresijo po srčnem infarktu pogosto tožijo, da so utrujeni in šibki, kar kardiologi večinoma povezujemo z osnovno boleznijo. Na depresijo je treba pomisliti tudi pri drugih nepojasnjenih telesnih simptomih.

Nezdravljena depresija številne posledice:

Depresijo pri koronarni bolezni uspešno zdravimo
Terapija izbora so antidepresivi iz razreda selektivnih zaviralcev ponovnega prevzema serotonina (SSRI). Zdravljenje depresije s SSRI se je pokazalo za varno in učinkovito, obenem pa imajo malo stranskih učinkov. Najnižjo stopnjo interakcije z drugimi zdravili imata citalopram in sertalin. Učinek zdravljenja se pokaže po 2 do 4 tednih. Zdravljenje traja 6 do 12 mesecev, po potrebi dlje. SSRI odvisnosti ne povzročajo.

Ne skrivajte svojih težav
Depresija ne izbira, zboli lahko prav vsak. V kolikor pri sebi opazite simptome depresije, spregovorite o tem s svojci in s svojim zdravnikom. Dejavnikov tvegana za koronarno bolezen je veliko, poleg tega se s časom odrivajo tudi novi dejavniki tveganja. Če uspemo doseči, da se depresijo pri koronarnih bolnikih pravočasno prepozna in ustrezno zdravi, lahko s tem pripomoremo k bolj kvalitetnemu in daljšemu življenju.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Žensko srce

Vprašanje: Na kaj moramo biti ženske, kar se zdravja srca tiče, še posebej pozorne? Kako se torej naše srce bistveno razlikuje od moškega (denimo, alkohol je baje pri ženskem srcu bolj kritičen kot pri moških, čustvene travme se nas bolj dotaknejo).

Moški in ženske se v vsakdanjem življenju razlikujemo po marsičem, zato ne preseneča, da se so razlike tudi med moškim in ženskim srcem. Anatomija je sicer v glavnem enaka, nekoliko se sicer razlikuje velikost srca, kar je razumljivo, saj je velikost srca povezana s konstitucijo človeka. Kadar govorimo o srčnem infaktu, glavni in najbolj resni nevarnosti za srce, vsi najprej pomislimo na bolečino v prsih.  Bolečina v prsih je sicer res najbolj pogosta, vendar je po drugi strani ob njeni odsotnosti tudi tista, ki nas lahko pri prepoznavanju srčnega infakta pri ženskah zavede. Namreč simptomi pri ženskah so lahko drugačni kot pri moških. Namesto klasične močne, tiščoče bolečine v prsih, se lahko pri ženskah ob srčnem infaktu pojavijo bolečine v vratu, ramenih, hrtbtu, zgornjme delu trebuha, težak sapa, potenje, omotica, nepojasnena utrujunost in podobno. V takšnih situacijah se pogosto zgodi, da ženske kasneje poiščejo zdravniško pomoč, kot bi sicer ob klasičnih simptomih.

Čeprav klasični dejavniki tveganja za srčno žilne bolezni, kot so povišane krvne maščobe, povišan krvni tlak, debelost in podobno, vplivajo na ženske in moške, lahko nekatere med njimi vendarle drugače vplivajo na ženske kot na moške. Tako npr. psihični stres bolj vpliva na žensko srce, kot na moško; ravno tako kajenje. Podobno je pri metaboličnem sindromu, o katerem govorimo ob prisotnosti centralne debelosti, visokega krvenga tlaka, povišanega krvnega sladkorja in povišanih trigliceridov. Seveda pa se vsem ženskah tveganje za srčno žilne bolezni močno poveča z znižanjem hormona estrogena, kar se zgodi v meneopavzi.

  • Share/Bookmark

Doktor, ali lahko pijem kavo?

»Doktor, ali lahko pijem kavo?« je eno med najbolj pogostimi vprašanji v ambulanti.

Pri večini bolezni ali simptomov, zdravniki do pitja kave nismo tako zelo kritični, kot bolniki morda pričakujejo. Kava je postala del vsakdanjika, in tudi večina zdravnikov, ki jih osebno poznam, pije kavo. Dejstvo je, da se kavi, pri večini bolezni ni potrebno v celoti odpovedati, potrebna pa je zmernost in pa predvsem opazovanje nas samih, kako na kavo reagiramo oz. kakšen spremembe kava pri nas po zaužitju povzroči.

Koliko kave se svetuje uživati? V večini primerov se kava kljub bolezni ali določenim simptomom lahko uživa. Svetujemo 1-2 skodelici na dan, svetuje se pitje v jutranjih ali dopoldanskih urah, ne pa popoldne ali zvečer, ker sicer lahko povzroči motnje spanja. Namreč kava vpliva na adenozinske receptorje v možganih, ki stimulirajo budnost, poleg tega pa povzroča izločanje hormonov iz nadledvične žleze (adrenalin, noradrenalin, kortizol) in dolgoročno prekomerno uživanje kave, lahko povzroči motnje našega naravnega hormonskega ravnosvesja. Kava doseže svoj učinek 15-30 minut po zaužitju. V kolikor kave nismo navajeni piti, ali se na novo odločamo za pričetek njenega uživanja, svetujemo, da se izmeri krvni tlak in srčna frekvenca pred zaužitjem in zatem se meritev ponovi čez 30 minut. V kolikor pride do povišanje krvnega tlaka za 5-10mmHg ali več, ravno tako srčne frekvence, utegnete biti občutljivi na kavo in se svetuje previdnost. Namreč matabolizem kave (oz kofeina) je različen od človeka do človeka, eni so na kavo zelo občutljivi, drugi pa brez večjih težav prenašajo tudi večje količine kave. Vsekakor se odstvetuje uživati več kot 5 skodelic na dan. Glede na to, da smo lahko od kave odvisni, se svetuje počasno zmanjšanje dnevne količine, npr 1 skodelico manj na teden. Kofein je poleg v kavi prisoten še v nekaterih drugih živilih (kola, energetski napitki, čokolada, kakav,..) in včasih niti ne vemo, da ga zaužijemo, učinek, pa se sešteva. Kofein vsebujejo tudi nekatera zdravila (predvsem proti prehladu), zato v teh primerih svetujemo pogledati speficikacijo. Namreč preveč kofeina povzroči simptome nemira, nervoze, razburjenja, nespečnosti, slabost, bruhanje, rdečice in podobno. Poleg tega na bolj izrazit učinek kave vpliva tudi stres, zato se ob povečanem stresu svetuje zelo zmerno uživanje kave ali celo njena opustitev. Veliko ljudi ob kavi tudi kadi; kajenje oz. nikotin pa ravno tako dodatno povečan učinek kave, kar za telo ni dobro. Sicer je kajenje močan in neodvisen dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze in povišanega krvnega tlaka (in posledično zapletov, kot je npr. srčni infakrt, možganska kap itd. ), zato kombinacija kajenja in kave nikakor ni dobra. Vsem tistim, ki kadite, svetujemo resno razmisliti o opustitvi kajenja.

Kdaj se kava odsvetuje? Odvsetuje se: v primeru motenj srčnega ritma ali aritmij, v primeru želodčnih težav (npr razjede na želodcu, GERB, ..), previdnost je potrebna pri osteoporozi (kava zmanjša absorbcijo kalcija), pri neurejenem krvnem tlaku, pri bolnikih s napredujočo angino pektoris ali takoj po miokardnem infarktu, previdnost je potrebna tudi v nosečnosti in pri doječih materah ter pri epilepsiji.

Ali kava poleg kofeina vsebuje še kaj drugega? Da, vsebuje številne druge sestavine, med njimi so najbolj pomembni antioksidanti, ki ugodno vplivajo na upočasnitev ateroskleroze in vseh drugih vnetnih procesov v organizmu. Vsebuje tudi nekaj malo vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo. Vsebuje pa tudi magnezij, ki pomaga pri prepričevanju razvoja sladkorne bolezni tip 2. Takšne učinke bo imela tudi kava brez kofeina.

Ali obstajajo tudi dokazi za ugoden vpliv na kakšne druge bolezni? Da, poleg preprečevanja sladkorne bolezni tip 2, obstajajo dokazi za ugoden vpliv na Parkinsonovo bolezen, cirozo jeter, Alzheimerjevo bolezen in še nekatere druge. Na splošno je do sedaj napravljenih več kot 19.000 študij o vplivu kave na zdravje in več je dokazov za njeno korist, kot škodo.

Ali bi še na kaj opozorili? Da, predvsem na to, da preverite, koliko kalorij vsebuje kava, katero uživate. Namreč predvsem pri instant napitkih so kalorične vrednosti kavnih napitkov lahko zelo velike, kar se bo dolgoročno lahko odrazilo na povečanju telesne teže, zato previdno pri izboru kavnega napitka.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Povišan srčni utrip

Vprašanje: Stara sem 33 let in pred pol leta sem rodila prvega otroka. V zadnjem času opažam, da imam neprestano povišan srčni utrip (med 90 in110), včasih celo več. To se dogaja tudi, če popolnoma mirujem, celo ponoči. Tega pred nosečnostjo nisem opazila. Pritisk imam normalen, otroka še dojim. Drugače sem poponoma zdrava in pred nosečnostjo sem se trikrat tedensko ukvarjala z aerobiko. V čem je težava?
Kardiolog odgovarja: Pospešen srčni utrip velikokrat le simptom nekega drugega dogajanja v telesu. Glede na to, da ste po porodu, je na prvem mestu potrebno pomisliti na moteno delovanje ščitnice. Namreč, prekomerno delovanje ščitnice pospeši celotno presnovo v telesu in ob tem tudi srce bije pospešeno, včasih tudi neredno. Delovanje ščitnice se preveri s krvnimi preiskavami, v katerih določimo TSH, po potrebi pa tudi T3, T4 in ščitnična protitelesa. V primeru, da se ugotovijo odstopanja v laboratorijskih preiskavah, je potrebno opraviti še pregled pri specialistu za bolezni ščitnice (tireolog), kateri po potrebi predpiše terapijo in poda navodila za nadaljnje zdravljenje. Druga možnost za pospešen srčni utrip po porodu je lahko tudi slabokrvnost, še posebej, če ste bila že med nosečnostjo že slabokrvna. Manj verjetno je, da gre za neko motnjo srčnega ritma, ki bi spadala v domeno kardiologa. Kljub temu, bi bilo dobro posneti navaden EKG zapis, kjer bi se videlo, kakšen srčni ritem je pri vas prisoten. V kolikor je sinusni ritem, gre najverjetneje za eno od zgoraj naštetih možnosti. Na koncu nam preostane ostane še možnost, da ste preutrujena in da je pospešen srčni utrip povezan z hiperaktivacijo simpatičnega živčnega sistema, kar pomeni, da potrebujete le malo več počitka in razbremenitve. V kolikor pa bi EKG zapis pokazal, da gre za odstopanja v EKG zapisu, pa vam svetujem pregled pri kardiologu.

  • Share/Bookmark

Kdaj obiskati kardiologa ?

Kadar se pojavijo težave, kjer se sumi, da je v ozadju lahko srce ali ožilje, ni za odlašati z obiskom pri zdravniku. vedno je bolje preveriti, kot kaj spregledati. Obisk pri kardiologu večinoma odredi osebni zdravnik, po tem, ko opravi EKG, ev tudi laboratorijske preiskave ter klinični pregled.

kardiolog

  • Share/Bookmark

Kdo je kardiolog ?

Kardiolog je zdravnik, ki je usposobljen za razpoznavanje in zdravljenje bolezni srca in žilja. Njegovo delo je razpoznava bolezni bodisi v bolnišnici bodisi v ambulanti. Ukvarja se z hospitaliziranimi bolniki, torej s tistimi, ki ležijo v bolnišnici ali z bolniki, ki ga obiščejo v ambulanti. Pri razpoznavi bolezni se kardiolog poslužuje anamneze, podatkov, ki jih izve od bolnika oziroma njegovih svojcev, opravi pa tudi fizikalni pregled. Možmi so štirje načini pregleda, in sicer inspekcija (kaj vidi na bolniku), pretrkovanje, osluškovanje in pretipanje. Za temeljni pregled bolnika opravi še elektrokardiogram (EKG) in rentgenski pregled prsnih organov. Kardiolog opravlja tudi specialne preiskave, kjer uporablja različne aparature. Specialne preiskave delimo na neinvazivne in invazivne. Neinvazivne so tiste, kjer poseg v bolnikovo telo ni potreben in so zaradi tega praviloma tudi neboleče – sem sodi recimo ultrazvok srca, obremenitveni test, 24-urni elektorkardiogram itd. Pri invazivnih preiskavah, kjer je poseg v telo nujen, pa kardiolog vstopi v bolnikove žile in srčne votline s tenko žičko ali cevko in tako meri tlak, brizg krvi v votlino in električne impulze. Zdravnik kardiolog lahko zdravi bolnike na več načinov. Priporoči jim (bolj) zdrav življenjski slog ali jih zdravi z zdravili, v delokrogu kardiologa pa so tudi drugi načini zdravljenja, na primer širjenje zoženih žil s katetrom, vstavljanje znotrajžilnih opornic v zožene žile, razširitev srčnih zaklop, odpravljanje motenj srčnega ritma in podobno. Bolnike, ki potrebujejo operacijo z odprtjem prsnega koša, kardiolog preda (kardiovaskularnemu) kirurgu. Kardiolog vodi tudi zdravstveno dokumentacijo, ki se sestoji iz popisa bolezni, poteka bolezni, odpustnice oziroma epikrize, temperaturnega lista.

Kardiolog

Kardiolog

KARDIOLOG kardiologija

KARDIOLOG kardiologija

  • Share/Bookmark

Kdor ima dobro srce, ne potrebuje lepega obraza.

Kdor ima dobro srce, ne potrebuje lepega obraza.

Kdor ima dobro srce, ne potrebuje lepega obraza.

  • Share/Bookmark

Znaki srčnega infarkta

Kakšni so znaki srčnega infarkta oz srčne kapi?
Srčna kap oz kot jo strokovno imenujemo akutni koronarni sindrom, ima lahko več obrazov. Najbolj tipično za razvijajočo se srčno kap je močna, tiščoča bolečina za prsnico. Takšna bolečina se lahko širi tudi v vrat, v spodnjo čeljust, levo roko, zgornji del trebuha ali v hrbet. Bolečina se lahko pojavi povsem nenadoma, tako ob naporu, kot v mirovanju. Ob takšni bolečini je bolnik prizadet, lahko se poti, občuti slabost, težko diha, je nemiren in prestrašen. V kolikor se pri tem pojavijo nevarne motnje srčnega ritma, bolnik izgubi zavest in edini poseg, ki lahko ponovno vzpostavi normalen srčni utrip je električna defibrilacija ali elektrošok. Ob sumu na srčno kap moramo takoj poiskati zdravniško pomoč. Ni nujno, da so znaki srčne kapi vedno tako dramatični. Namreč srčna kap se lahko pojavi tudi v blagi obliki ali celo kot speča kap in takšni bolniki lahko utrpijo srčno kap, ne da bi zanjo sploh vedeli. V tem primeru srčna kap mine skorajda neopazno in jo odkrijemo le s poznejšimi preiskavami. Sicer se srčna kap pojavi zaradi ateroskleroze oz. zožitve arterij, ki srčni mišici dovajajo kri bogato s kisikom. Ateroskleroza je dolgoletni proces, prične se že zelo zgodaj, pravzaprav že v otroštvu, njene posledice pa se pojavijo v odrasli dobi. Za odrivanje ateroskleroze žil na srcu je koristno opraviti obremenitveno testiranje.

Kako naj ravnamo, ko ga “začutimo” ali če nekoga v naši bližini doleti infarkt?
Pri srčnem infarktu je vsaka sekunda je dragocena, saj gre za življenjsko nevarno stanje in zamuda časa je lahko usodna. Glede na statistične podatke, ljudje v povprečju čakajo 3 ure in se šele nato odločijo poiskati medicinsko pomoč. V kolikor sumite, da bi lahko šlo za srčni infarkt, takoj pokličite medicinsko pomoč (112), vzemite tableto Aspirina in mirno počakajte na prihod strokovne pomoči. V kolikor gre za znanega srčnega bolnika in ima pri sebi tudi zdravilo v razpršilu za širjenje krvnih žil (nitrolglicerin), se mu vpihne zdravilo pod jezik. Praviloma nujna medicinska pomoč pride zelo hitro in bolnika prepelje v bolnišnico, kjer se opravi ustrezna diagnostika in se po potrebi nadaljuje ustrezno zdravljenje.
Če se znajdete v bližini človeka, ki nenadoma izgubi zavest in se zgrudi brez znakov življenja, takoj pokličite nujno medicinsko pomoč (112) in takoj zatem začnite izvajati temeljne postopke oživljanja. V kolikor se je izguba zavesti zgodila zaradi nenadnega srčnega zastoja ob srčnem infarktu, se proces umiranja možganov, ki so najbolj občutljivi na pomanjkanje kisika, prične takoj in je v desetih do petnajstih minutah dokončen, zato v takšnih primerih do prihoda nujne medicinke pomoči res ključno vaše poznavanje zunanje masaže srca in umetnega dihanja. V kolikor gre res za zastoja srca zaradi aritmije, je pomembno čim prej izvesti postopek defibrilacije, s katerim prekinemo motnjo srčnega ritma. Postopek izvedemo z napravo, ki se kliče defibrilator, katera s pomočjo električnega sunka ponovno vzpostavi normalni srčni ritem in s tem človeka oživi. Glede na to, da je skoraj nemogoče vedno zagotoviti hiter prihod nujne medicinske pomoči, so se pričeli defibrilatorji primerni za uporabo laikom nameščati na javna mesta in v podjetja.

srcni infarkt

srcni infarkt

kardiolog

  • Share/Bookmark

Blog Kardiološka ambulanta | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |